Trepetlika
Med vodo
in poplavljenim molkom,
vzhodno od sija lune,
zaradi prezeblih ptic
južno od sonca,
sredi bele pene
travniških penuš,
sijočih
v skorajda prosojna socvetja zvezd,
sem tvoje nežne liske
zatikala med liste knjig,
z dišečo smolo besed
podčrtavala mejo med dobrim in zlim,
hranila hrepeneje
z enim samim vdihom
tvojih poletnih sap.
Pod teboj zaspala
sem spreletavala brez kril
v nebo rastoče srebro vej,
še preden sem prestopila
magični zapis,
zeleno barvo
trepetanja.
Zelena barva - barva srčne čakre, zeleno trepetanje - trepetanje srca ... to se zgodi ob branju trepetlike ... meni. LpS:)
Magično...sva treperi. :)
Objem (.)
J.
ta tvoja mehka kot mah sočna poezija, prepletena z žlahtnimi nitmi, ki me ovijejo v zapredek, kjer mi je lepooo
objem zate
pi
Drage Sabina, Jagodičica, Irena,
lepo mi je v vašem sočutenju.
Objem, drevesnosrčnozelen :)
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 26. 03. 2018 ob 20:33
- Prebrano 613 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 224.8
- Število ocen: 11