Sprehajam se ob gozdu.
Prelep zimski dan je.
Modrina vsepovsod.
Diham sneg, ki škripa pod mojimi koraki.
Razkošna bleščeča belina.
V daljini slišim otroško ščebetanje.
Lep dan je.
Takrat ga zagledam. 
Sloko, sivo, leži tam v belini
in jo seka na pol.
Visoko, mlado, 
z drobnimi vejami, ki so se šele začele 
širiti v krošnjo.
Drevo. Padlo drevo.
Ozrem se naokrog. Otroški glasovi postajajo glasnejši.
Zimsko veselje.
A pred mano padlo drevo.
Lepo, mlado, ni dočakalo pomladi.
Kaj je izruvalo njegove mlade korenine? 
Je segalo previsoko v nebo?
Pobožam gladko deblo.
Zakaj …
Drevesa molčijo. 
Modrina za trenutek postane ledena.

andrejabc