Uzmi ogrtač, u lice ti
na vrhu zadihanih stepenica
diše maestral
svježinom visokih trava
i hladnog stijenja uokolo
Prezireš ga u trenutku iako te
ni glazba u travama ne opija
Više ne žališ ništa, ne znaš
zašto najedamput blijedē
reminiscencije na Izabelu
na nježne noći, na njene želje
na njene ruke, na Prag
u kojem se na svakom koraku
dodiruje onostrano
na njen stas
nad mostovima Vltave
Negdje si pošao, uzmi ogrtač
visoko je stijenje, varke su
te smirene i prozirne šume
hladno je stijenje uokolo
Sjajna poezija iz tvoje duše prostrane i srca mekanoga!
Lijep pozdrav, Mirko
salke
Hvala ti, Salke.
Živio !
Vzpenjanje po skalah, sledi preteklosti, Praga in Vltava - pesem z močno atmosfero in spomini, ki se jih p. s. zaveda, ko se jim bliža po nekdaj že prehojenih poteh in zdrs na mistično stran ni več mogoč niti nevaren ... čestitke,
Ana
Čestitam, Mirko, na podcrtanoj pesmi... Tvoje slike dobijaju dubinu i ti stihovima otvaraš svetove koje mi, kao čitaoci, nismo ni slutili da postoje u nama... Fantastična pesma!!!
Lp Milena
Čestitam ti Mirko na pjesmi, zasluženo podcrtanoj i vrijednoj svakoga dobroga čitanja!
Lijep pozdrav
Zahvaljujem se od srca, Ana, na podcrtanoj pjesmi!
Lijep pozdrav iz Sarajeva:)
Milena, salke, hvala vam na pažnji i prelijepim komentarima.
lpm
Tako "živa", snažna pesma... u dahu, urezano delo. Jaka!
Leo pozdrav, Tatjana.
Hvala lijepa, Tatjana. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!