Moja pesem poznam te
vem za zvezde katere gledaš
da si krajšaš noč za nočjo
vem za rože katere te uspavajo
da so mi misli mirne in srečne
vem za srce ki te z vso močjo ljubi
kakor besede ki niso nikoli samotne
nikoli pohojene in ponižane
ampak lepe in čiste kot sveža solza
ki nikoli ni umivala nikogaršen drugi obraz
mene pa je sprala in sčistila bolečino
ali pa je od sreče srca tekla
ker sreča gane tako kot nesreča
le da sreča ima nasmejani obraz
in metulje v trebuhu
kot prvi dan ljubezni
ko trobentice igrajo popotniku
ker nima na razpolago drugih trobil
dvigujem oči v novi dan
niso mokre le previdne
ker za žalost ni potrebno veliko
dovolj je nesrečna misel
ali besedna sekolarka tistega ki sovraži
in je sit sebe in drugih
takšni so rojeni za pekel
zato se umikam kolikor se da
in kadar ni mogoče se branim kot gladiator
z vso pravico zato tudi živim
da ljubim in živim v harmoniji
v tistem svetu ki je moj pristan
in moja tolažba
takšna je moja pesem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!