kitare nimajo migetalk,
morda so ravno zato mogočno hladno orožje.
morda jim ravno zato
lahko odbijemo vrat.
priznaj, kar poskočil si,
ko so ti povedali, da ti bodo podarili
še osemnajst sprehodov
ali pa morda
nekaj tobaka za na pot.
nikoli nisi brenkal
na prave strune.
nikoli sploh nisi
videl pravih strun, samo tiste v madame tussaud,
voščene.
avtobusi te odlagajo
daleč od akordičnih skušnjav.
preblediš,
ko kdo omeni, da imaš šestintrideset bratov,
ki te hočejo razdediniti.
ne vejo,
kaj je leta 1954 storil leo.
ne vejo,
česa si zmožen ti.
tvoj balkon
je zamrežen.
tvoj pogled
je podoben nastopu vlada kalemberja iz leta 1980, zdaj ga
vrtijo na cmt.
prekleto, rečeš,
pa ravno zdaj, ko sem se začenjal najdevati,
odkopljejo arhivske posnetke!
PPoezija, ki preigrava glasbeno zgodovino naa originalen način.Težko bi tako pesem napisal nekdo, ki ni do vratu v glasbenih vodah (iz te vode pogleda roka, ki napiše pesem :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!