Z zavezanimi očmi tavam v tunelu,
tipaje iščem ključ od ključavnice v prsih,
zaletavam se v stene iz betonske skale,
čakam, da me požre Minotaver.
In me pogoltne...
Potihoma pa se usoda obrne na glavo,
pisan metulj se mi nežno usede na potno dlan,
zlati prah se mu usuje s prosojnih kril,
svobodno mu pogled sledi sončnim žarkom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lucija Beškovnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!