Življenje moje,
si kot čipka,
ki te klekljam
brez užitka,
levo zavihtim
čez desno,
pa vbodem
se preresno,
preko svoje bule
si želim nastati,
tebe celo v čipke
bele le obdati,
rad bi snežno bela
bil bi rokavička,
ki ogrevala bi
tvoja rdeča lička,
rad vesela
bil bi čipka,
na perilu tvojem
tista vitka,
bi na modrčku ti
nežnem jaz pristal,
z velikim spoštovanjem
njega vsebino ljubkoval,
ali vsaj okras
na tvoji posteljnini,
po kateri tvoje
se telo dvojini …
Že dolgo …
… si želim naklekljati
utrujeno življenje,
a ko preko bucike zategnem,
eno samo je trpljenje,
pač nikakor se mi
ne izide po načrtu,
vedno čipka ta sem,
na mrtvaškem prtu…
by Mikla
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mikla
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!