moje klavrno življenje
je zdrčalo v brezno
veter mi je pobegnil
in sonce je šlo mimo
utonili so kamni
in razhojena zemlja
je poteptala sledi
izgubljena sem v posodi neba
prezrta
zleknjena v jarku
že čisto blizu pekla
a zvezde ostajajo
lijak mesečine
me je povzdignil
poizkušam se pobrati
narediti korak
pogoltniti kamen
da bi v odprtih vratih ujela
še nekaj sonca
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!