Danes moj glas zveni s podstrešja otroštva.
Podobe deklic silijo v zaznave.
Z Rezi živiva v ulici rudarjev .
Prisluškujeva rajskim pticam
in verjameva holivudskemu blišču.
Med nama in svetom izmišljotin obstaja
grenak grižljaj, ki se prikrade ob jutrih,
ko prijateljica ponese v usta suho žlico,
medtem ko se moje držijo ostanki močnika.
Obstaja kader, v katerem se z Rezi hihitava.
Izpred vežnih vrat se vidi v njeno kamro.
Čudna stiska veje iz nje.
Rezi spi skupaj z nono,
jaz spim z bratoma.
Ščegetamo se.
Naju ščegeta sram.
Ona je že punca, jaz še otrok.
Iz previdnosti raje ostajam
pred zaprto ograjo.
Ograja je nizka.
Čeznjo se razteza trpežen svet.
Vsaj tako pravi moja mama.
Mame ne razumem vedno.
Enkrat je otožna, drugič kipi od radosti.
Ker ima mene in sonce.
Rezina mama se ne pogovarja.
Rezina mama ne sije.
Ne razume, da hoče dekle ubežati
strahovom pred molkom.
Morda pa najin svet otroštva
le ni tako trpežen.
(za Rezi)
Aha, Andrejka, si nekoliko zalebdela na spominih otroštva ... Všeč so mi ti vali vzbujene nostalgije ...
Naj ti bo prijeten in veder dan,
Sašo
... lepo zveni tvoj glas s podstrešja otroštva, Andrejka in še lepše je, da ga deliš z nami, ki te radi beremo:)
lp, koni
Me veseli, da me bereta, Sašo in koni. Naše otroštvo po drugi svetovni vojni je bilo kljub pomanjkanju vredno, da se ga spominjamo.
Lep pozdrav
A
Tudi mene se je zelo dotaknila pesem. Ko berem, se mi slikajo kadri otroštva, nikoli minljivega v spominih.
Lep pozdrav Andrejka,
salke
Hvala, salke. Lepo se imej.
Te pozdravljam
A
Pesem, ki jo spletajo spomini, natančno priklicani in oživljeni z vsemi občutji in okoljem časa, v katerem so se rodili ... fabulativna pesem, zrcalo časa in odsev daljnih bližin - čestitke,
Ana
Hvala za pronicljivo oslikavanje moje pesmi, Ana. V veliko zadovoljstvo mi je.
Lp
A
Poslano:
20. 03. 2018 ob 12:08
Spremenjeno:
20. 03. 2018 ob 12:09
Andrejka, lep prikaz nekoč. Napisano zelo občuteno in doživeto.
lp, ajda
O, hvala, Ajda.
Lepo se imej.
Prebrala sem jo kar trikrat, tako mi je bila všeč! Lep spomin na prijateljico. Dve deklici in dve različni mami, grižljaji grenkobe za rezi....
lovrenka
Draga lovrenka, hvala za tvoje besede. Ja res je v pesmi grenkoba , a pri tisti starosti smo se je le bežno zavedali. S časom smo se naučili, da jo spretno skrivamo, kot mnoga naša čustva. Zato pa imamo pesniki moč, da jo izrazimo skozi besedo, kajne?
Lep pozdrav
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!