Berem sledi

napisanih misli

tulim z volkovi

sem volk

in hkrati človek

ki zmore prebrati misli

in iz njih razbrati sporočilo

ki ga pošiljaš

da me spomniš da si

in da tvoje rože

rastejo preko moje ograje

tam je sicer meja

a rožam ni mogoče to dopovedati

in tudi ne strižem jih

samo pustim jim veselje

da rastejo

pa četudi imajo bodice

saj je vsaka lepa

in tudi tiste s trni

imajo včasih lepe cvetove

le pravi čas je potreben

da se odprejo

in pokažejo

v vsem svojem blišču

zato karkoli je

puščam prosto pot

in se veselim tvojih besed

a ko zaspim se preselim

v moj čaroben svet sanj

mogoče ni rož

vendar meje so povsod

in upam si sanjati

da so lepe poti

ki bi jih še vedno

 rada prehodila

zato je moj cilj

tisti hrib na vrhu sanj

po katerem še vedno lezem

takoj ko zaprem oči

in ujamem se pri moji pesmi

da sem v svojem svetu

kakor vsak

ne glede na čas

si upam

kar mi je dano

IŽ-lev