Pomlad ščebeta na vsa usta.
Žuboreče tali bele poljane,
izpod korenin mami brstenje,
ki je dremavo čakalo
v mrzlem naročju zime.
Nasmejani sončni jeziki
ližejo zadnji sneg
s kimajočih glav zvončkov.
Češejo travne kodrčke,
da vijejo zelene prste
v objem nizkih oblakov.
Sokovi napenjajo kožo dreves
in krošnje od ugodja zelenijo
pozibavajoč pesmi gozdov.
V reke in potoke
spuščeni gregorčki,
svetijo po poti
počasi pojemajočemu dnevu
in dolge sence pletejo tišino
v gnezda in rumene kljunčke.
Evo, eno tako lepo, doživljajsko pomladno pesem si nam ponudila v branje, Marija. :-)
S pozdravi,
Sašo
Lepa doživljajska pesem, Marija. Užival sem v branju:)
Lep pozdrav, Saša
Kako lepo, zadnja kitica me je kar odnesla v luč <3
objem
pi
Čudovita, me je spomnila, kako smo z otroki spuščali lučke po potoku:))) Se me je dotaknilo ščebetanje tega zapisa .... lp,S
Lepo si nasnula pomladni utrip na verizico in jo ponudila v branje za vzpodbudo, da je pomladi čas in da naj zima ne maha več z repom:).
lp, ajda
☆Sašo, ☆ Saša, ☆Irena
☆Platanas in ☆Ajda,
zahvaljujem se vam za prijazne komentarje. Veseli me, da so vam moji verzi vzbudili prijetne pomladanske misli in občutke. Hval! (*_*)))))
lepa impresija prebujanja pomladi.
LP, lidija
Poslano:
14. 03. 2018 ob 11:20
Spremenjeno:
14. 03. 2018 ob 11:28
Hvala Lidija,
vesela sem lepe spodbude.
Hvala Saša, za pozornost.
Čestitke k podčrtanki, Marija!
Z lepimi pozdravi,
Breda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!