Nebeške luči
Razgrnila je žalost
svoj plašč
me ogrnila vanj
vse od prve besede
do zadnjega pogleda
čutim njeno
hladno podlogo
ugašajo se luči
v očeh
in se prižigajo
na nebu
vedno več jih je
za vsako zvezdo
vem ime
v vsaki vidim obraz
ki mi šepne
da se zazrem
v nebeške luči
Lepa pesem salke. Čutim žalost in pogrešanje, pa tudi spominjanje, ki hodi vedno z nami ♡.
Hvala ti Marija. Pride žalost, ko odhajajo dragi nam ljudje.
Lp, Saša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
- 11. 03. 2018 ob 15:57
- Prebrano 508 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 183.16
- Število ocen: 12