Veter žvižga okrog vogalov,
potika se z ulice v ulico, prevrača smetnjake,
mraznice sili v plesni korak.
Park je prazen.
Kje so ptice? Golobi,
ki so včeraj stopicali po Bevkovem trgu
in kljuvali skorjice kruha?
.
Na tržnici si prezebla branjevka
briše solzo s pordelega lica.
V igralnico namenjene gospodinje
- z druge strani meje – hitijo.
Vsaka zase premleva misel
na velikanski dobitek.
.
Koren tiho ždi pod ledenim pokrovom.
V zavetrju globoke struge
se skriva jata divjih rac.
Panovec na desnem bregu zahrumi
skoraj pozabljeno pesem zime.
.
Redki mimoidoči se umikajo
na brezplačni avtobus mestnega prometa.
Sedež za voznikom si brezdomec mane roke.
Škrbasta usta se nasmihajo
udobju ogrevanega vozila.
Gimnazijka na ipadu preverja svoj facebook.
Zavaljen gospod v plašču,
s temnim klobukom in putiko
polglasno jadikuje.
.
Včeraj so vzdolž ulice cvetele japonske češnje.
Poslikava Gorice z razlicnih zornih kotov vsevednega pripovedovalca, ki v mestu vidi nekaksno brezbriznost, praznino, morda celo osamljenost. Kot presek dolgega leta/mesta se v svojem cvetocem kratkem obdobju bohotijo japonske cesnje, ki konec koncev najbrz nimajo nic skupnega s svojim okoljem in samo so.
Cestitke.
Lpt
Hvala, Tea! Res je Gorica in res vse, kar si napisala.
Vesela sem, da ti je pesem všeč in da si jo izpostavila.
Lep pozdrav, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!