Ko v travah še zadnji potihnejo črički

in mesec ovije v sij temno nebo,

ljubeče se stisneta mladi lisički

in v hladu večera postane toplo.

Vedno bolj trudne postajajo veke,

vedno manj slišijo ostra ušesa,

misli oblačijo mehke obleke,

mrak pozibava ju v ritmu drevesa.

Pajek med vejami plete kopreno,

vanjo dodaja   nit zlatega svita,

v sanje se skupaj ovijata leno

mladi lisički medtem ko  zaspita.

platanas