Ko v travah še zadnji potihnejo črički
in mesec ovije v sij temno nebo,
ljubeče se stisneta mladi lisički
in v hladu večera postane toplo.
Vedno bolj trudne postajajo veke,
vedno manj slišijo ostra ušesa,
misli oblačijo mehke obleke,
mrak pozibava ju v ritmu drevesa.
Pajek med vejami plete kopreno,
vanjo dodaja nit zlatega svita,
v sanje se skupaj ovijata leno
mladi lisički medtem ko zaspita.
Ajda, hvala:) Prijazen pozdav,S
Ajda, hvala za poklon, sem ga iskreno vesela. Vesela sem tudi, da lahko spet preberem kaj tvojega. Prijazen pozdrav, S :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!