Samo ped loči volan od roba jarka.
Možnost za obstanek na trasi
je stvar hipne presoje.
Slišati je lomljenje stekla,
krah pločevine, zavijanje sirene.
Glas v bližini sikne:
spet ti bedniki z vzhoda,
pa kaj jim je treba, daj, zvozi …
Besede se usipljejo kot bi hotele
izbrizgati dim po zasmojenih gumah.
Pritlehno bentijo in se našopirjene
med robotskimi prestavami
zataknejo v pavje perje, ki je ožičeno
s strupeno neprizadetostjo.
Ti in jaz - z zadrgo v ustih.
Med slepimi mišmi - tako njihova!
Nikoli razstrupljena,
nikoli drugačna,
kajti biti drugačen
je nesmisel znotraj
urejenega planetarnega reda.
Zrak, zadihan od težke sape,
to noč ne bo silil med sijaj
evropskih zvezd.
Po kratkem premoru, poetesa Andrejka, spet ena tvoja zelo pomenljiva pesem, ki je vredna razmisleka ob sprehodu skozi njo ...
Lepo pozdravljena,
Sašo
Hvala za dovzeten odziv, Sašo. Pesem naj bi bila takšna, kot jo zaznavajo moja čutila.
Bodi na toplem.
Lp A
... in take so najlepše, tudi Tujstvo;
Neguj ta dar, Andrejka!
Lp, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!