da bi človek bil mravlja

Prepleteni, kot mravlje

nekoliko manj sposobni

smo si po poteh vseeno malo podobni

kdaj katero omami svobode vonj

ko otroku pade iz rok kakšna sladkarija

za slasten pobeg

se odloči lahko tudi cela kolonija

ta pobeg od četic

nam dobro de

ja, fajn nam je

ugriznemo v grozdje

počutimo se bolje

utrujeni in siti

uživamo obzorje

potem pa vsaka

po svoji poti odkoraka

pogumne nov dom zgradijo

taene se vrnejo od koder so prišle

se najdejo kakšne, ki se čisto izgubijo

vsi v iskanju zadovoljstva

si sreče zaželimo

al velik al majhen človek

al majhna in velika mravlja

 

mar se one tudi sprašujejo

zakaj smo tu

mar se to vpraša prav vsak?

 

ko ni odgovorov v glavi

jih najdemo v naravi

bo pred Bogom stal en dan vsak?

 

človek sprašuje

v kar mravlja ne dvomi

brez vprašanja druga za drugo v raj hodi

 

abukala

Komentiranje je zaprto!

abukala
Napisal/a: abukala

Pesmi

  • 02. 03. 2018 ob 01:12
  • Prebrano 394 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 37.61
  • Število ocen: 3

Zastavica