V njegovih očeh izraz doživetega umetnika,

izraz s kančkom upada po še bivati tukaj,

izraz po notranji zblaznelosti od narave človeka,

izraz po izrazu sodečem,

da »zlajlan« piše v tretji osebi,

ker sebe nikoli ni mogel, da se odkrije.

Izraz, ko veke na pol trudne,

vidijo s svetovi globin,

še je viden človeškemu očesu

izraz ogroženega, skritega veseljaka,

ki ima manjši krog ljudi,

a je oče po srcu,

pa nikoli ni imel otrok.

Izraz, da mu ni bilo potrebe po otrocih,

izraz, da je reševal svoje,

izraz, da svojih zares ni imel,

izraz, da si nikoli ni lastil otrok,

izraz, da jih je izbral kot veličino svojega časa,

izraz, da se je zlival v brezčasnost zasneženih dni,

izraz, da je ljubil

sonce,

posvetlilo je njegovo dolgo brado in močne brke pod nosom.

Redko se je zakrohotal,

v njegovih očeh je izraz,

ki z vèdenjem molči,

izraz,

ki le biva.

Njegovo okroglo telo je mogoče odraz neštetega izraza,

a drža je še zmeraj pokončna.

Doroteja Vrbanova