Če vprašaš kdaj, kje se je zataknilo?
Morda si zrasel v pot, kot korenine,
neba sem žejna padla v njih globine,
kjer nič nikamor ni se premaknilo,
le skorja se je zate debelila.
Ko moj korak je hotel poleteti,
si sklonil veje, dal mi spodaj ždeti
in čakal, da bi nate se ovila,
tam grela bi, pojila žejne žile,
ki si jih krošnji stiskal za cvetenje,
saj njih vonj zvabi tujcem vzdihe mile,
občudovalcem, zrečih v bohotenje,
v prekrasen dom, kjer so teme se skrile,
spregledal v njem si luknjo za letenje.
Triglav, tudi jaz se učim. Hvala za odlične profesorice, bi moralareči. :)
In všeč mi je, da si videla za sliko. :)
Hvala ti za branje in kukanje ;)
objem
pi
Hvala, Ivan. Kot vidiš je levji delež Lidijin. :)
LP
Irena
Čestitam Irena za podčrtanko:)
Lp, Saša
Hvala, Saša in mirno noč želim
♡
Čestitam za obe sonetni podčrtanki!
res lepo draga Pi zelo všeč mi je tale tvoj sonet čestitke
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!