NEKOGA MORAŠ IMETI RAD

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav je to le drobna lučka,
ki sveti sredi teme;
pa čeprav je to le drevo,
ki sredi vrta,
kljub mrazu in vetru vztrajno raste;
pa čeprav je to le cvet,
majhen ,nežen, droben cvet vrtnice;
pa čeprav so to le gore, hribi ali doline,
kajti narava ostane,
vse drugo mine;
pa čeprav je to le ptica,
ki po zraku leta in skrbno,
toplo gnezdece za družinico svojo spleta;
pa čeprav je to le pšenično klasje,
ki se v vetru pozibava ,
kruh, ki ga daje nam narava;
pa čeprav je to le žarek sonca,
ki ogreje Ti srce;
pa čeprav je to le jutro,
novo rojstvo - začetek in konec -
jutro, ki starcu orosi oko
ob spominu na mladost,
ki je nikoli več ne bo.
Pa čeprav je to le človek,
majhno drobno bitje, ki
vliva človeku s prijaznim
nasmehom, pogledom -
vero, upanje in spoznanje...
...nekoga moraš imeti rad...

Maja Kržišnik