Ne skrbi draga, s tabo nisem padel,
ne zrušil tega, kar si zapustila,
že prej vse sanje svet mi je ukradel,
že davno reka v prah je usahnila.
So kakor kamen čustva otopela,
črv apatije luknjo skozme grize,
obljuba prazna v nič je izpuhtela,
spet gledam stare, videne reprize.
Navajen vsega – česa nisem slišal?
Posmeha toča misli več ne gane.
Ne, tvoj odhod mi ni glasu utišal,
ob tvoji sliki dih več ne zastane.
Če pa uzrem te, zdiš se kot sinica!
Svobodno divja, bit neukročena,
na veji z vetrom, ki ti gladi lica,
z naravo v eno radostno spojena.
Takrat zalotim plahi um, ki tava
v poznane kraje, kjer sva se mudila,
a nekaj v meni več ne objokava
trenutkov sreče, ki sva jih delila.
Le bledi žarek lije iz nasmeha,
ko me spomini poneso v višave.
Živeta sreča, kakšna si uteha!
Sedaj, ko blodim skozi led puščave.
Sprašujem včasih senco, ki me gleda
iz ogledala, rosnega na steni,
zakaj usoda upanje razjeda,
kot morje zemljo, če ga piš razpeni?
Nevidna vojna se ne zaključuje,
še bijem bitke, s koso klas košeni,
gniloba sladko s trpkim zaznamuje,
ostajam blato, ogenj zamračeni.
Bom enkrat klonil, kakor kloni leska?
Naprej trmaril, kot odločni hrasti?
Žal sem le reka, ki ji je soteska
brzice vpregla, stisnjenemu v pasti.
A zdaj dovolj je! Stok jadikovanja
ne bo mi vrnil, kar sem nekdaj ljubil,
ponos zmaličen, tvojo čast ohranja,
čeravno svojo v solzah je izgubil.
In ta ˝Adijo!˝, rad bi še izrekel,
prej kot vse lepo skrijejo robide,
brez tebe, draga, čas naprej bo tekel,
za naju zarja skupna več ne vzide.
Ta pesem je enostavno čudovita! Zelo se me je dotaknila. Z enostavnimi besedami in milino vabi k večkratnem branju.
Bravo!
Lp
Zelo lepa pesem. Se strinjam z Arabelo, tudi mene se je dotaknila.
Lep pozdrav Luka,
salke
Bravo. Tole si pa skoraj v nulo dodelal. Mojstrsko:)!
Popravi par pravopisnih napakic:
...
So kakor kamen čustva otopela,
črv apatije luknjo skozme grize,
obljuba prazna v nič je izpuhtela, ( ni vejce : pazna, v nič je...
spet gledam stare, videne reprize.
Navajen vsega – česa nisem slišal? Rodilnik!
Posmeha toča misli več ne gane.
Ne, tvoj odhod mi ni glasu utišal .... vejica za Ne,
in tvoja slika več me ne zadane.
...
Takrat zalotim plahi um, ki tava ! brez vejice na k. verza
v poznane kraje, kjer sva se mudila,
a nekaj v meni več ne objokava ! brez vejice
trenutkov sreče, ki sva jih delila.
...
Sprašujem včasih senco, ki me gleda brez vejice
iz ogledala, rosnega na steni,
zakaj usoda upanje razjeda,
kot morje zemljo, če ga piš razpeni?
Nevidna vojna se ne zaključuje,
še bijem bitke, s koso klas košeni,
gniloba sladko s trpkim zaznamuje, ne pomišljaja!
ostajam blato, ogenj zamračeni.
Bom enkrat klonil, kakor kloni leska?
Naprej trmaril, kot odločni hrasti?
Žal sem le reka, ki ji je soteska odveč vejica na koncu v.
brzice vpregla, stisnjenemu v pasti.
A zdaj dovolj je! Stok jadikovanja odveč vejica na koncu v.
ne bo mi vrnil, kar sem nekdaj ljubil,
ponos zmaličen, tvojo čast ohranja,
čeravno svojo v solzah je izgubil.
In ta ˝Adijo!˝, rad bi še izrekel,
prej kot vse lepo skrijejo robide,
brez tebe, draga, čas naprej bo tekel,
za naju zarja skupna več ne vzide.
Resnično najlepša hvala vsem trem, za tako prijazne komentarje! Mi veliko pomenijo.
Lidija, tebi pa hvala, da si mi pomagala urediti to mojo (iz pravopisnega vidika gledano) polomijo. Sem že pred oddajo nekako upal na tvojo pomoč. Predvsem vejice so vedno ena mojih šibkih točk. Sem popravil, seveda, kot si svetovala.
LP
Ja, lepa.
Le tole me je zmotilo:
in tvoja slika več me ne zadane - verjetno je bilo mišljeno 'zadene' ali pa 'prizadene'
Glagol zadati iz SSKJ: zadáti -dám dov., 2. mn. zadáste in zadáte; zadál (á) 1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega: zadati komu globoke rane / požar je zadal posestnikom veliko škode; pren. vojna je zadala državi neštete rane 2. publ. dati, naložiti: zadati komu nalogo / zadati si cilj določiti, postaviti ● star. zadal je besedo, da bo izpolnil obljubo dal je besedo; zadati udarec star. zadati komu udarec udariti ga; star. zadati komu smrtni udarec ubiti ga, usmrtiti ga (z udarcem); publ. ti ukrepi so gospodarstvu zadali težek udarec so ga zelo prizadeli zadáti se star. dati se najeti za opravljanje določenega dela za plačilo: zadati se za hlapca; zadati se za vse leto / zadati se novemu gospodarju zadán -a -o: zadane udarce je pogumno prenesel; zadana naloga
LP, mcv
Čestitam Luka za podčrtanko.
Lp, salke
Vaaau ... arabela je lepo napisala ... enostavno čudovita je ... Lp,S
mcv ima prav, seveda, zadene je, sem šla kar mimo, da se lahko rima !!! Ne, ne, hec, spregledala sem ;)
Če popraviš, Luka, v zadene, bo treba popraviti tudi verz z "gane" ... in najti nekaj na " ... ene"
Mislim, da zlahka najdemo rešitev ...
;)
Lp, lidija
Res čudovita pesem, h kateri se je vredno vračati. Čestitke
in lep pozdrav,
koni
Če kaj pomaga predlog ...
Navajen vsega – česa nisem slišal?
Posmeha toča misli več ne gane.
Ne, tvoj odhod mi ni glasu utišal
in tvoja slika več me ne zadane.(več tvoja slika ne odpre mi rane)
lp
kaj naj rečem enostavno lepa ki je zadela tudi mene
lp, M
urednica
Poslano:
01. 03. 2018 ob 18:43
Spremenjeno:
01. 03. 2018 ob 18:44
še pomoči: obstane, slane, vrane, mane , ostane, postane, obrane, preklane
zaspane, skesane, nabrane, prebrane, zaklane
varianta vaje je, da poskušiš iz vseh teh besed ustvariti po en verz, ki bi adekvatno nadomestil tistega z nerodno besedo zaDAne
npr:
za veko solza stišana ostane
spomin več nate v duši ne obstane
so misli nate mirno pokopane
in joka ni, nobene solze slane
in vrgel preč vse verze sem postane
... neskončno možnosti je
;)
Najdi, odloči se in povej, da popravimo v podčrtanki.
LP, Lidija
Še enkrat najlepša hvala vsem, za tak neverjeten odziv; kar ne morem verjeti! :)
Hvala tudi tebi Modricvet za opozorilo, ter vama, Lidija in Platanas, za predloge. Vseeno pa bi se rad nekako izognil besedi ˝rana˝, ker se mi mogoče zdi preveč klasična in sem iskal nekaj drugega. Pravzaprav sem se odločil nekako takole:
...
Navajen vsega – česa nisem slišal?
Posmeha toča misli več ne gane.
Ne, tvoj odhod mi ni glasu utišal
ob tvoji sliki, dih mi ne zastane. (Mogoče lahko tudi: ob tvoji sliki, dih več ne zastane.)
A če uzrem te, zdiš se kot sinica!
Svobodno divja, bit neukročena,
...
V primeru prve variante bi popravil še začetek naslednje kitice, če pa se zdi vseeno boljša druga opcija, pa lahko tudi začetek naslednje kitice ostane nespremenjen. Pri tej odločitvi bi tebi, Lidija, pustil nekako proste roke - tista verzija, ki ti zveni bolje. Če ima kdo še kak pomislek (ali predlog), pa bom vesel komentarja!
LP
Krasna pesem ♡ Lorijan.
Čestitke k črticam!
uf, kakšen užitek, brati tole pesnitev in vse dodelave, pravo akcijo brušenja :)
Čestitke!
lp
pi
Urejeno, Luka.
Tudi v tvojem popravku je bila odvečna vejica, poglej, kje! :)
Lepa pesem.
Lp, L
Triglav in Irena, najlepša hvala za pohvale, tebi Lidija pa za dokončni popravek pesmi. :)
Ufff, ja, te vejice! Sem takoj opazil, kje sem ga pihnil mimo. Hvala še enkrat!
LP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!