Metamorfoza

Le zgladil se bom v žensko

čuječo do pritiskov soseda

s pogledom ujede v dvigalu

se spuščam do pasu norosti

v ponižno sprejemanje časa.

 

Manikura prostorov usiha

pod težo nanašanja barvil

kot osenčene sence zavesti

kjer odmevajo visoke pete

v prepozorni žalitvi zraka.

 

Na liniji pokončnega reza

vstopajo služabniki napuha

pregnani od prevzetne sle

kot domišljija ob stvarjenju

stisnjena med resnico očes.

 

Ponudba misli se razrašča

kot laž sreče v korenu uma

potešena najdba izginulega

v razgrnitvi mesenega duha

prekrvavljenega v praznino.

 

Popolnost mimike presežem

s kretjo vzgiba valov telesa

v poljub največjega organa

kot zapičena zastava ozemlja

predajam gol paket v najem.

 

Celofan leporečja se zavija

na vsebino preoholih besed

drstenje kosti odnaša smeh

kot prižiganje kresov noči

da dogorijo delci moškosti.

 

Dare Gozdnikar

Komentiranje je zaprto!

Dare Gozdnikar
Napisal/a: Dare Gozdnikar

Pesmi

  • 28. 02. 2018 ob 10:03
  • Prebrano 471 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 115
  • Število ocen: 5

Zastavica