Spomin iz otroštva je
dan neizmernega razkošja.
Prva svetloba jutra.
Stari oče oprta prazen nahrbtnik.
Odide po ozki poljski poti.
V meni ostane obet bele obljube.
Na trnih ne strpim. Grem proti
svetlobi po šumeči gozdni rasti.
Pred mano odsevi zeleni.
Ugledam srečne oči očeta.
Iz njegovih v moje
dlani
sveža in bela.
Žemljica.

poet