Strah
sedi nasproti tebe in te čaka.
Da se drobna bitja živčnosti končno
nasitijo z mesom tvojega želodca.
Da izustiš, kar si prišel zamolčat.
Bik si. Velik in črn.
Pa ne znaš rjoveti, zato umiraš v tišini.
Mnogo prehitro.
Sediš na terasi z razgledom na Ljubljanski grad
in kadiš jutranjo meglo, ki ostaja od večera.
Pišeš nesmisle, kadar jih še zmoreš ujeti.
Zavrgel si tudi zadnjo možnost za uspeh.
Izogibaš se misli o skoku,
saj zagotovo spet pride
kasneje.
Pozdravljena,
Fina pesem.
Samo v razmislek - potrebujes zadnji verz?
Brez njega se pesem mnogo bolj odpre in pusti mocnejsi vtis. Strah imas omenjen v naslovu in ni potrebe, da bi ga izpostavljala v zakljucku, ker s tem pesem malce izgubi na moci sporocila.
Lpt
Bravo Urša, čestitke!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: um
- 26. 02. 2018 ob 20:23
- Prebrano 661 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 115
- Število ocen: 4