Le požvižgavanje se sliši
ko vpijem v nebo prošnjo za nove darove.
Pod koraki se izgubljajo metri,
misli meljejo milje.
Nič ni več, kot je bilo. Le jaz zaostajam?
Večna solistka zvezanih oči, rok, kolen...
Hiteča v začaranem krogu sem ostala ti tuja.
S cvetjem čakaš njo, ki pozna pot.
Je stekla mimo, da sem obstala?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
- 25. 02. 2018 ob 11:31
- Prebrano 467 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.33
- Število ocen: 8
