Z mrzlim korakom se noč približuje,
še ptica utihne, veter miruje.
Sonce zatone, zvezde zažarijo,
kot sveče na tisoč grobovih, gorijo.

Ena za babico, ki je odšla,
ena za dragega, zdaj tam je doma.
Ena, tista velika, je zame.
Tu sem, a kmalu bom k njemu odšla.

Saj zame že zdavnaj je sonce zašlo!
Me babica vabi, naj pridem za njo.
Oče bo k sebi me stisnil, objel!
Moj dragi pa z mrzlim poljubom ogrel.

Le misel nate me še tu zadržuje,
pri tebi še vedno veselje domuje.
Pri tebi je sonce in iskra v očeh,
o tebi razmišljam v mrzlih nočeh.

alineja