Takrat ko jaz mislim

da čisto nič ne naredim

največ naredim

že res da se ne sporazumevam

s tujimi glasovi

z nekim velikim premikanjem navzven

ampak ti rečem da takrat jaz zase največ naredim

takrat umirim tisto kar je neizogibni del mojega telesa

srce

umirjeno diham skozi besede

večkrat tuje kot moje

zato se tudi ne prepričujem

z nobenim mojim prepričanj

morda se utopim v čudežnem svetu režiserja

tistega ki tudi ni delal nič drugačnega kot iskanja

smisel svojega prehoda tega časa ali tistega,

ki mene nosi v neke druge časove

in plavajoča reka na mojem čelu išče ravnotežje

samo luč čutim

tisto za takšne brodolomce

ki so se naveličali izgubljenosti

na odprtem morju

in zajemajo mi pljuča vonj cvetov

pomladanskih dišav

tudi takrat naredim samo to

da se odpovem da lahko mislim

in samo sem

predvsem sem

in takrat si upam biti

a ko se spomnim da sem

več nisem

sem pa še hiša

v katero se vedno znova naselim

IŽ-lev