kjer sem ženska, rojena iz tebe,
vihrava, ponosna koščica tvoje lobanje,
se premikam, kot bi držala britev med zobmi
in ti govorim o majhnih orlih, ki jih gledam
od vrha do tal in opazim vsako luknjo in neobrito strnišče,
in začnem, počasi, drgetati in plesati kot zajec na zidu,
ko prenašam tvoj pogled na trzljaju roke, 
na nehotenem kriku telesa, ki se dviguje
in pleza k tebi neusmiljeno kot popotnik brez vrvi
in si ti ta vrv, ti si vrv.

Vesna Šare