Ne bom lovila več ščurkov
naveličala sem se umikati vampirjev
ki nimajo drugega dela kot piti kri
samo balone z vsemi oblikami bom držala
v rokah kot majhni otrok in se veselila
temu kako se bo aluminij svetil proti soncu
besed je že dovolj
dovolj za podžiganje ognja
za hlad v noči ali pismeni dan
odpiram kljun kot sinica
prestavljam se po veji kot kanarček
in zadnji čas je, da si vzamem pavzo
tisto tišino ki ne govori ničesar
ne prosi in ne daje in ni ne revna ne bogata
samo je obstaja kot že čas pred in po menoj
z vsemi heroji in zločinci enega planeta
ne znam risat zato ni slik
zato je nebo verjetno hvaležno
da je prosto in da daje
vedno in povsod modrino
naj bo tako
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!