Tako sem žalosten, da niti solz ne morem več točiti.

Tako potrt sem, da niti spati več ne morem.

Bila si blizu mi, sedaj si srcu mojem vsak dan dlje.

Še parkrat dan spustil se bo v noč in videl te nikoli več ne bom.

Vse bilo je res na hitro. Upal sem, da nekdaj moja boš.

Občutil že ogromno sem emocij. A takšnih kot ob tebi, nisem jih nikoli.

Pa molčal sem, osel jaz neumen.

Pa tiščal sem jih v sebi, dokler nisem bil prepozen.

V nemoči jaz kljub vsemu upam, da zdaj bereš te besede.

Da globoko v sebi čutiš tisto ljubljena, kar čutim jaz.

V življenju gubil sem in padal, a še vedno bije mi srce.

In najbolj žre me draga to, da nikoli ne bo bilo samo zate.

Pa ti to čutiš? A ti sploh veš kako zelo te rad imam?

Jaz tebi bi spremenil svet. Te tolažil, te objel in te neskončno ljubil.

Ti pa greš. Za vedno stran od mene.

Mar nebi rajši si priznala čustev in drug ob drugemu zaspala?

Sebastianus Flere