Ko življenje kot strip
Iz hipa v hip
Brez vsebine dojemaš,

In se ne poznaš,
Ko se brez ljubezni prodaš
In le koristi objemaš,

Od zadnjega upa nastane
Le še olupek banane,
Na katerem dokončno pogrneš.

Vsemogočni denar
Postane vladar,
Vero v kaj več pa zavrneš.

In ko vse vrednote
Kot vojne sirote
Občutiš le kot nesrečno blamažo,

S praznino v duši
In čeprav svet se že ruši,
Zaupaš še vedno trdno v embalažo,

S srečo na tleh
In z željami v smeteh
Verjameš lahko le še v reciklažo.

EPILOG

In potem sam s sabo sprt
Težko čakaš na smrt,
Naivno prepričan, da vse se razblini.

A tvoj lastni pohlep
Te vtakne v žep
Nekomu, ki prav kot ti hlini

Korist in zaslužnost,
Da potisne v sužnost
Vse, kar se ne ubrani.

Kar kot živ si verjel,
Boš zdaj v večnost živel;
S tem zakon karme se hrani.

Se recikliran v denar
Še počutiš vladar,
Večno po žepih poskriti,

Si še fin gospod,
Ko vohaš strah in pot
In smrad zatohlih riti?

Adelina