Vsako drevo
ima svojo ime,
prilično enako zelenih barv
drobnih rastočih novih vej,
zelenkasti listi so šumniki jezika,
ko veter zaveje in potegne od prve mehke
do najbolj trdne večje veje.
Takrat ko burja piha in seka nebo,
v bleščečih puščicah strele.

Vsako je drevo takšno,
kot stoji,
postavljeno od nekoga
za nekoga.

Kritik,
ti neum brez dežnika v plohi,
ki čakaš v miselnih popravkih drevja,
medtem ko ti daje streho,
da ne ostaneš sam na dežju.

hope

IŽ-lev