Sonet št. 53

Iz Montmartra je Pariz, kot kroasan

v kavi, kakor zvok nedolžnih violin.

Taksiji se vozijo čez Medellin

vsak dan, zdaj na eno, zdaj na drugo stran.

 

V Yogyakarti sem z Bartholomejem pil

Kopi Luwak (kavo iz iztrebkov mačk)

in iz opičjih (Macaca broca) tačk

sem v darilo košček jabolka dobil.

 

Lepe hiše za Gorjanci čakajo,

videl sem jih. Mnogi gredo tja, med njih,

če imajo voljo, čas za tak oddih,

da po starih tlakovcih korakajo,

 

a premakne se zgolj (in s tem vidi svet),

tisti, ki potuje v sebi, spet in spet.

Peter Rangus

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 02. 2018 ob 10:16

Imeniten zaključek soneta, ki potuje ... čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 16. 02. 2018 ob 23:51
  • Prebrano 459 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 20
  • Število ocen: 4

Zastavica