Na živce mi greš,
zakaj si nog vendar nisi umil,
a milo mogoče si kdaj že odkril?

Pobrij si že enkrat dlake v nosu,
zamenjaj si strgane hlače v omari,
ne pravi mi zopet o istem tem 'štosu',
zamenjaj že enkrat strune kitari.

Nehaj že jamrati o svoji službi,
ali lahko pogovarjaš se bolj počasi,
obnašaj se prosim primerno v družbi,
ne da kot zadnji kmet si na vasi.

Včasih že moti vse me na tebi,
z nedolžno spet gesto mi padeš v srce,
ljubiti nikoli te nehala ne bi,
saj v srcu le nosim tvoje ime.

veronique