pod kožo prenašaš toliko nabreknjenega morja

da se sam
komajda še zaznaš

pa se vseeno razširjaš čez dremotne krajine
tako presneto neznane
in zanj iščeš novo prostorje

šele ko skaplja iz tebe se mahoma zaveš:
odslej ves ta svet
ne bo niti za eno napokano ped

bolj tvoj

le najbrž nekoliko manj -
                                                             izpraznjen

albin