Težko je, ko te nekdo preneha ljubiti,
ti pa ne veš kako je, če po svetu hodiš sam.
Pogrešaš čas, ko je bilo to samoumevno.
A zdaj ne znaš. Ne spominjaš se korakov.
Njegov pogled na svet lebdi v tvojih zenicah.
Ko vdihneš, se vonj zraka meša z njegovim.
Z zadnjim gorečim poljubom je osmodil tvoj jezik.
Zdaj ima vse grenak priokus po zažganem.
Barvna paleta je polna čudovitih mešanic.
Ti pa ne veš, kaj bi počela s čopiči.
Razširil je tvoje zenice.
Oblil te je z aromo svojega telesa.
Bilo je, kot bi hrani dodal čudežno sestavino.
Jedla si prah. Okusila nebesa.
Tvoje barve so bile puste in premile.
Primešal je svoje in na platno sta naslikala svojo pravljico.
Tako si se izgubila. Srečna.
Tako te je "izgubil" tudi on.
Težko je, ko te nekdo preneha ljubiti.
Še težje je, ko ugotoviš zakaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Amaterska pesnica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!