Slovo
Vrba namaka
veje svoje
v bistro vodo,
ona ga čaka,
da vzame slovo.
Sivi oblaki
zakrivajo
modro nebo,
trumni koraki,
robec z krvjo.
Čisti poljub
na belo čelo,
solza kakor kristal,
brez obljub,
pobere pismo z tal.
Otrpeli korak
zre za njim,
joče na glas,
sovražnik je njun mejak,
pustiva času čas.
veje svoje
v bistro vodo,
ona ga čaka,
da vzame slovo.
Sivi oblaki
zakrivajo
modro nebo,
trumni koraki,
robec z krvjo.
Čisti poljub
na belo čelo,
solza kakor kristal,
brez obljub,
pobere pismo z tal.
Otrpeli korak
zre za njim,
joče na glas,
sovražnik je njun mejak,
pustiva času čas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: roja
- 20. 04. 2009 ob 15:48
- Prebrano 891 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110
- Število ocen: 5
