Opazuješ svoje korenine,
kako poganjajo v deblo,
se cepijo v krošnjo,
tako kot si razvejano v zemljo,
tako si razvejano v nebo,
nosiš dva obraza,
v enega te poslušam,
v drugega te opazujem,
kako vpijaš,
kar ti je piti dano,
kako pokrivaš,
kar se je zateklo k tebi,
ko se uzreš na gladini,
vidiš da so oblaki
na obeh straneh.
Na kateri strani je iluzija
in na kateri resničnost.
večna dilema kje je kaj
bravo
ja, večna, v nihajih spraševanja
Hvala ti Pohandy
Dobro ti tole leži, Salke, ni kaj. :-)
Ta večna vprašanja
pooblačijo nam nebo,
a zažvižgaš si na sončni poti,
pa 'koj jasno zgoraj bo ...
Pozdravljen,
Sašo
Spodbudno si zapisal, Sašo. Si človek poln optimizma, ki vnašaš svetle barve.
Hvala ti:)
Lep dan ti želim,
Lp, salke
Všeeeeč :)
Lep dan,
Majda
Hvalaaaa Majdaaaa:)
Lep dan tudi tebi,
Lp,
salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!