Te zime
dok se u kolibi na kraju sveta
krčkala najbolja riblja čorba
otpio sam poslednji gutljaj dudovače
obrsao usta rukavom
i zamislio se
Te zime
dok još led nije krenuo Dunavom
prepoznao sam slutnju u oblaku
razgrnuo sve nade i očekivanja
i otišao
Te zime
dok su stabla pucala od hladnoće
poslednji put sam pogledao u nebo
prekrstio se
i odlučio da ne nastavim s tugom
Te zime
dok je zapad ratovao s istokom
a sever se mirio sa jugom
prvi put sam poverovao pticama
potpuno razumeo njihov put
i zavoleo ih
Te oštre vučje zime
nekada davno
vrlo davno
u jednom trenu
između sumraka i prvih noćnih spoticanja
napokon sam pronašao sebe
Zanimiva dejanja, ki pripeljejo do (samo)spoznanja v tej pesmi, čestitke,
Ana
Hvala najlepše, Ana. Srdačan pozdrav, Milen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!