zatišje
tu pri nas še biva tišina
le kjer smo se nekoč smejali
zdaj sončnice povešajo glavo
moje rumene lučke
le nemo visijo
zibajo se
še v zadnjih povojih
s kosom neba
zloščim dan
prisluškujem zatišju utripa srca
predramim toplino od znotraj
in zazibam krhko telo
v prostor
kjer se ločuje od zla
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 05. 02. 2018 ob 20:51
- Prebrano 516 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 136.66
