
Pesmi za starše so vedno bolj mrke,
kot da življenje nam radost pretvarja
v vedno bolj tožne in manj složne črke,
kot da čez dan se zamaže – zarja.
Žoge maroge in kape brez sape
se spremenijo, ko čas steče mimo,
v žalostne grape in z njih v temne hlape,
ki jih ne maramo, a jih trpimo.
Pod betoniranim trgom, livada
ter pod asfaltom je pesek in plaža,
ki se v pobarvanih zrnih izraža
tudi na cesti, kjer žalostno strada.
Ko se sprehajaš po teh gladkih poteh,
najdeš, kot plažo na tleh, najstniški smeh.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!