Morda se
prstov
lomi strast
pod mojimi rokami,
ali zgolj pogled,
ki se ustavil
meni je na tvoji
mrežasti pižami,
toda joče mi
dotik ušivi,
ki v prazno
pesem šepeta,
pa saj maligani
niso krivi,
če mi vsa ta rima
več osvajati ne zna,
razpokana je moja
prstov sled,
presuh je njihov
zdrs po koži,
zakopano mi srce,
ne najde več
vulkana, da dišalo
bi po roži,
strast,
je ni,
je ni bilo
in je ne bo,
le vsako luno
za izgovor pravijo,
ah saj bo že,
ti ni hudo,
a moji prsti
violinski ključ
še radi risali bi
po telesu tvojem,
tebi čudna
moja je umetnost,
praviš, rišem raje
naj po svojem …

by Mikla

Mikla