Tale pesem mi je zelo blizu, pa imam občutek, da nekaj ne štima, verjetno že v samih prehodih med verzi, morda (tudi) v zaključku(?).

Če ima kdo mnenje, pomislek ... bom vesel. :)

Pozdravljen,

pesem mi je všeč, bi pa, če smem, podal nekaj komentarjev v razmislek:

V mojih ustih se topijo snežinke,

odluščene s prezeble srčike vesolja.

Nebo je tako odprto.

Srka/vsrkava? me, vse bolj postajam del njega. 

Utapljam se v modrih očeh,

globokih kot morje ... <-- oba ta verza se mi zdita klišejska, mogoče bi jih lahko kar odstranil ali ustrezno spremenil?

in rožnate gore kličejo iz mene 

več, kot sem zmožen dati. <-- nisem prepričan, če je 'klicati iz koga' ustrezna kolokacija, namesto klicati bi morda dal kak drug glagol.

Ne vem, kaj bo prinesel jutri.

Ne vem, koliko časa še

mi bo dano dihati ta zrak. <-- morda spremeni vrstni red besed --> mi bo še dano

Vohati vonj po akacijah Vonjati akacije.

Se spomladi roditi in pozimi umreti.

Včasih moraš posneti oblake z neba,

da se zaveš lastne minljivosti.

To je le moj pogled na pesem, seveda na koncu spremeniš tako, da bo tebi ustrezalo. :)

Lp, Grega