Bogate znamke
imajo tuje žige
oddaljenih mest.
_________________
Nekatera telesa potujejo daleč.
Gledajo tuje ljudi in se ob tem sproščajo.
Ni jim potrebno pozdravljati in ne kimati.
Med tujci je včasih lažje. Nimajo še teže lastnih misli.
Vseeno jim je kdo hodi mimo, samo da prinese denar.
Niso kot jaz, ki grem vsake ducat časa v bližnje Laško
ali pa kar v slovenski Dunaj in se srečam s tistimi,
ki mislijo kot jaz, da pač ne bodo srečali nobenega znanca.
Med tujci se je lahko izgubiti. A ko jih spoznaš, potem dobijo
sliko, kot je doma v znanih krajih. Primerjanje, iskanje izvora,
skupnih znancev, ki so tako daleč od poznanstva, da se redko
spomnejo, da sploh še kdo drugi obstaja razen njihovega sveta.
Delam počasne korake in na sprehodu se mi nikamor ne mudi.
Na nobeno stran neba ne hitim, niti se ne ustavljam.
Včeraj je daleč in tudi jutri še ni blizu, čeprav izgleda
kot da sem vsak trenutek bližje jutranjemu dnevu.
Lezem čez cesto z zebrami in naveličani čakanja
čakajo da izginem. Potem se nič ne zgodi drugega,
kot da grem znova naprej, času v slovo in mislim
počasi, prav nikamor se mi ne mudi.
Ja, znamke še kupim, da te pismonoša doseže,
ko ti pošiljam besede, želje in zahvalo.
Pridi, sem v istem svetu kot pred leti.
Razen staranja se ni nič spremenilo.
In moj sopotnik je kralj mojih misli.
S kosmatimi ušesi caplja z menoj
in zaradi neposlušnosti je venomer na povodcu.
Grem proti izhodu, tam ne bo kazalcev
in ne drugih svetov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!