kot potiho pronica voda
v podzemih jamah
tako si ti vanjo vnašal
tihe
odmeve
neke
sreče
tiho
a odmevno
telo je drhtelo
ko so kaplje
padale nanjo
vztrajno
vztrepetala je
ko si položil
besedo na njena
vlažna usta
neizgovorljivo
na tristopetinšestdesetih straneh
ene noči
kot ples senc
izmuzljiv
občutek sreče
dveh naključnih teles
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brbotanje
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!