MALA PESMA O JABUCI

 

i kad zastaje, onako mala

imenuje prvog

čoveka, jer srca je velikog.

zvezdolikog: kosti, meso i svoju

odeću poklanja

 

bogatom isto kao sirotanu,

u punom sjaju. ipak strahuje,

drhtura

 

sa hladnog sečiva, ogledala

čelika. na perorezu,

dok je preseca staračka ruka

i daje detetu za jedan

osmeh samo. u večitom

igrokazu uzimanja-davanja.

 

gnjilošću,

šilera  napaja, pridržava

reči  i  misli, dok ga posmatra.

truleći  na ormanu

jagodanikacevic

Ana Porenta

urednica

Poslano:
31. 01. 2018 ob 17:15

Si pa že zasluži odo, to jabolko, ki je nahranilo (in odžejalo) že ničkoliko ust od Adamovih naprej ... čestitke k domiselni pesmi,

Ana

Zastavica

jagodanikacevic

Poslano:
31. 01. 2018 ob 21:53

Raduje me, draga Ana, da je pesma zaslužila pažnju, tvoju i naših čitalaca-pesnika. Pesma je samo mali naklon božanskoj voćki, koja zaslužuje naše poštovanje i ljubav.

lp,

Jagoda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

jagodanikacevic
Napisal/a: jagodanikacevic

Pesmi

  • 27. 01. 2018 ob 12:02
  • Prebrano 747 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 244.6

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!