Leto gre h koncu in prazniki so blizu.
Praznične lučke trepetajo v nizu.
Za okni, razsvetljenimi, ljudje se radostijo,
božične pesmi pojejo. Veseli se smejijo.

Nekje nekdo je sam in izgubljen.
Od doma svojega je daleč. Izseljen!
Žareča lučka ga na dom zgubljeni veže.
Božična pesem ga, od daleč, ne doseže.

"Kje dom je zdaj, kje mati", se sprašuje.
Saj tam, kjer je, mu je vse daljno, tuje.
Nikogar ni, ki ljubi ga, spoštuje.
Prijatelji so daleč, zaman bi jih iskal,
voščilnice za praznike nihče ne bo poslal ...

alineja