Ujeta
prevečkrat
v preteklost ki trmoglavo vztraja
pred vrati
in ve
da jo čutiva
ko hladno šepeta
o najinih kalnih očeh
ki jih skušava skriti
s šibkimi pogovori o pomladi
a toliko naju je še
da vstaneva
kot prerešetani filmski junak
ki bi zmogel
še ducat rafalov v sebi
in greva
do manj senčnih poti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!