Pile moje,
cvetali smo u aprilu,
dani idu, noći stoje,
ne prolaze u sivilu...
Senke se noćne po danu kreću,
al' se bez borbe predati neću.
Pile moje,
plesali smo u kadrilu,
sasvim jasno vidim boje,
i osećam meku svilu...
Anđeli zorom krilašca meću,
jednom sa njima ja poleteću.
Pile moje,
čuvam snimke u vinilu,
svi ti zvuci što se roje,
meni daju neku silu...
Sve dok po tebi oči mi šeću,
od ove bolju ne tražim sreću.
Pile moje,
ja te gledam kao vilu,
rado ljubim oči tvoje,
u snu zovem sliku milu...
Znam vrlo dobro, uskoro mreću,
svu tvoju ljubav sobom poneću.
Pile moje...
Žalostna pesem hrepenenja, ki ga je težko zatreti. Odnaša me v neko tvoje izpovedno obdobje, ki ga je bilo lepo spremljati.
Se opravičujem. Samo osebni vtis.
Vse dobro.
Hvala najlepše, "filia", i na čitanju i na komentaru. Ponajviše na dobrom shvatanju, bolje reći osećanju, onog što sam napisao.
Veliki pozdrav iz Novog Sada, Milen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!