Mlaka praznine mi polni telo

Ni se začela iztekati,

ker ne vem kaj biva tam not.

Vidim puzzle, slike pa ni.

Prelivajo se v barve počutja.

Preveč  žareče, da oznanjale bi slabe dni.

Nelagodje, od kje in kdaj?

Ne vem kaj mi paše,

in ne znam, pa ne vem zakaj.

Ne znam izreči, kadar skali.

Prikrijem in se delam, da ne boli.

Kaj je sploh lahko še več?

Imam vse, kar želim.

Pa vendarle strmim k sreči,

ki je z mano že od prvega uvida luči.

Mogočna bo sprememba,

ki jo bom pripravljena sprejeti.

Tihajoče jo želim,

a ne upam je izreči.

Ostajam v udobju.

Podrejena omejenemu egu,

čigar beden glas

mi polni mlake nelagodja.

Amar Nat