Pogled krave sem,
ki ti sledi.
Nekoč si bil
moj teliček.
Zeleni in mladi so travniki,
kjer iščeš novo bližino,
poljube, objem žene,
novo pleme,
obzirnost korakov,
mladi sok korenin,
plamene oči,
nežnost zvezd.
Kapljice čarne vode
tečejo skozi gene novih rodov.
Čez dediščino nezavedne pokrajine
krmariš belo barčico svobode.
Sonce sem ti razsula v korak,
dvojno vijačnico želje,
v galop zaprežene iskrice tvojih dni.
Odtis kapljice vode,
kapljice krvi.
Srebro lune sem ti skrila v žep,
sanjajočo tišino misli,
čisto seme srca.
Pogled krave sem
na kvačkanem prtičku tvoje mize.
Zadaj, daleč zadaj
matrica tvojega novega prostora,
ki se ga ne morem dotakniti.
Na zgubanih letnicah živega lesa,
ki neulovljive, neponovljive
padajo v humus spomina,
razlito mleko,
toplo vime časa.
Nekoč si bil
moj teliček.
Oh, divne li pesme. A tužne... ♥
J.
:)...hvala za komentar, Jagoda. Pa...saj je še vse tu...za vedno...
Objem,
Majda
urednica
Poslano:
21. 01. 2018 ob 21:05
Spremenjeno:
21. 01. 2018 ob 21:06
Kako tolažilno se je preseliti v žival, izstopiti iz človeškega materinstva, ki je vseživljenjsko, tudi ko je otrok odšel, in se odnos lahko ohranja le v mislih ... bogate in lepe podobe pesem bogatijo in mehčajo njeno trpkost, čestitke,
Ana
Ana, hvala za vse :)...v materinstvu se nič ne konča... ( kako bi se lahko končalo življenje...a res je včasih , da je enako vseživljensko tudi učenje, sprejemanja, dajanja,, spuščanje...razumevanja nekega časa, ki ni več čisto naš pač pa bolj od naših otrok ( kot to tako lepo napiše Khalil G.)
Neskončni mil in lep je pogled na kravo, ki liže in neguje svojega telička....ljubezen ima toliko obrazov.
Lep pozdrav :)
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!